SATVIČNA HRANA IN ZDRAVJE 

Materialna narava je sestavljena iz treh lastnosti oz. kvalitet (tri gune). V vesolju ni področja kjer bi bile te sile (gune) v čistem stanju, ampak se med seboj prepletajo, mešajo, tekmujejo. Ponavadi ena od njih prevladuje oz. ima večji delež kot ostali dve.Med njimi je vzpostavljeno labilno ravnotežje. Medtem ko ena raste, drugi dve padata. Seštevek je vedno sto. Najboljši primer tega je fizikalni Zakon o ohranitvi energije

Tri gune materialne narave:

  1. Sattva ( satva)- vrlina, čistost, blaženost, pristnost, znanje, svetloba, stabilnost, budnost 
  2. Rajas (radžas)- strast, poželenje, dejavnost, nemirnost, proces spremembe
  3. Tamas- lenost, inertnost, neaktivnost, neznanje

 

Radžastična hrana pretirano poživlja, zato se je jogijska prehrana izogiba. Sem spada česen, čebula, prava kava, pravi čaj, tobak, zelo začinjene, zelo grenke, slane, kisle jedi. Takšna hrana vzbuja strast in vznemirja duh. Tudi prečiščen sladkor, gazirane pijače in čokolada, kemično obdelana hrana in prigrizki spadajo v to vrsto prehrane. Satvična hrana, ki jo jemo na nepravilen način (med hojo ali če smo vznemirjeni) postane radžastična. Radžastična hrana poveča poželenje, jezo, zavist, sebičnost, nasilje.

Tamastična hrana je postana, pokvarjena, genetska, gnila hrana, hrana z zoprnim okusom, zažgana, pogreta. Sem spada tudi meso, ribe, jajca, mamila, alkohol, preveč kuhane, vnaprej pripravljene jedi, hrana s konzervansi, gobe, ki rastejo v temi, globoko zamrznjena in ocvrta hrana. Satvična hrana, ki je pojemo prevelike količine postane tamastična. Tamastična hrana nas dela lene, topoglave, neučinkovite. Oropa nas visokih idealov, smotra in motivacije. Povzroča depresijo, nečiste, temne misli, bolezni. 

 

    

Modrijani pravijo, da je tisti, ki uživa hrano 1x dnevno duhovni človek, da je tisti, ki uživa hrano 2x dnevno uživaški in da je tisti, ki uživa hrano 3x dnevno izgubil zdravje.

Dnevno prehranjevanje delimo v 3 cikluse:

  • 1. ciklus od 12.00 do 20.00   V tem času se hrana sprejema  in prebavlja.
  • 2. ciklus od 20.00 do 4.00   V tem času se hrana absorbira in porablja.
  • 3. ciklus od 4.00 do 12.00   V tem času se izloči iz telesa ostanek neporabljene hrane.

 

Če je hrana, ki jo zaužijemo satvična, ostane v želodcu približno 3 ure. Ostala hrana pa lahko ostane v želodcu celo 12 ur. Najboljši čas uživanja hrane je 12.00- 14.00, to je opoldanski obrok in 17.00- 19.00, ki je večerni obrok. Čas med zaužitjem dveh obrokov naj bo 5 ur. Priporočljivo je, da se odpovemo dopoldanskim obrokom. Če tega ne zmoremo, pa zaužijemo le sadno hrano. Kosilo naj bo bogatejše s škrobastimi jedmi, večerja pa naj bo bolj bogata z beljakovinami. Med jedjo ne pijte nobene tekočine. Vodo lahko pijete najmanj 15 min. pred jedjo. Pri pravilni prebavi je blato brez vonja, kašasto in svetlejše. Blato nam pove, kakšna je naša prebava. Veliko bolezni nastane zaradi slabe prebave.

Hrana, ki jo želimo zaužiti kot satvično naj bo surova ali pa zelo malo kuhana. Leča in soja se npr. lahko namoči v vodi, da postane mehka in se potem lahko zaužije. Orehe, lešnike, sadje, zelenjavo, sočivje, kalčke in kokosov oreh lahko uživamo kot satvično hrano. Tudi korenčnice in krompir so satvični. Riž namočen v skuti je dobra satvična hrana (manjša količina). Tudi mleko je satvično, vendar le v manjših količinah.

Izogibajmo se preslane, presladke, pregrenke, prekisle, prevroče, prehladne in preveč začinjene hrane. Posebno sol in beli sladkor sta izredno nevarna za naše zdravje.

Satvične začimbe so: ingver, kumina, janež, koriander.

Uživanje mesa povzroči mnogo bolezni, pa tudi ubijanje živali je kruto. Živali niso ustvarjene za človekovo prehrano, ampak naj imajo pravico živeti nemoteno svoje življenje po zakonu narave. Kuhano hrano se mora takoj zaužiti, ker ponovno pogreta ni več satvična. Uživanje ponovno pogrete hrane povzroča depresije in tudi druge bolezni.

Hrana, ki je pečena, pražena in ocvrta ni satvična.

Če bomo uživali le satvično hrano, bo naše telo postalo poduhovljeno, kar bo opazno tudi navzven in zaživeli bomo tisto pravo, lepo in srečno življenje.

Prehod na uživanje surove hrane naj ne bo prehiter, kajti večina ljudi ima že degeneriran prebavni sistem. Surova hrana naj se uživa počasi in dobro prežveči. Prehod na surovo hrano povzroča nekaj težav. Lahko se pojavi glavobol ali druge bolečine, utrujenost, omotičnost, razdražljivost in depresivnost. Te težave lahko trajajo nekaj dni ali celo nekaj mesecev.

Hrana mora biti raznovrstna, da dobi naše telo vse vrste hranil. Sadje, zelenjava in razna semena vsebujejo vse kar naše telo potrebuje. Edini problem nastane v pomanjkanju vitamina B 12, ker se ta nahaja v večjih količinah le v mesu, ribah, jajcih in mlečnih proizvodih. Zato naj bi uživali v manjših količinah mleko in njegove proizvode.

Da bi lažje zaužili surovo zelenjavo, jo lahko tanko narežemo in pomešamo s toplim pire krompirjem.

"Juice"  iz sadja je satvičen, če ga zaužijemo takoj, ko je napravljen. Kompoti in razno vloženo sadje niso satvični in so škodljivi našemu zdravju.

Surovo sadje ima močan protistrupni učinek. Primerno ga je jesti v dopoldanskem času, toda brez druge hrane. Sveže sadje ostane v želodcu 20- 30 min., banane in posušeno sadje pa 50- 60 min. Ne uživajmo sadja z ostalo hrano ali takoj po jedi, ker to povzroči vretje in nastajanje različnih strupov.

Napačno uživana hrana povzroča vretje in gnilobne bakterije v prebavnem traktu. Pojavijo se različni strupi. Pri nepravilni prehrani povzročajo ogljikovi hidrati (sladkor, škrob) vretje, proteini pa gnitje hrane v črevesju.

Potrebno je, da postopoma opuščamo konzervirano, dimljeno, kemično obdelano in ostalo nesatvično hrano. Kot nesatvična hrana je mišljeno predvsem meso, ribe, jajca, vse močne začimbe, alkohol in rafiniran beli sladkor, ki je za zdravje izredno škodljiv. Meso, ki vsebuje proteine, lahko nadomestimo z uživanjem kravjega mleka in različnih semen.

Razvrstitev hrane 

Hrana vsebuje različne sestavine, kot so beljakovine, škrob, sladkor, maščobe in kisline, v posebnem razmerju. Običajno prevladuje v hrani ena od zgoraj naštetih sestavin. Sestavina, ki jo je v hrani več kot 10% označuje značilnost hrane. Na primer meso je beljakovinska hrana, ker je bogato z beljakovinami. Podobno govorimo lahko tudi o škrobni ali maščobni ali kisli hrani.

Način pravilne sestave hrane 

Če je hrana pravilno sestavljena, daje največ energije, najmanj strupov, pospešuje razstrupljanje telesa, ne povzroča bolezni in omogoča pravilno prebavo. Pravilno sestavljena hrana ima to značilnost, da je v njej samo ena sestavina prevladujoča. Tako ni zdravo jesti v istem obroku hrano, ki vsebuje veliko beljakovin in hrano, ki vsebuje veliko škroba.

Poznamo 10 sestav različnih jedi. Od tega so 4 dobre kombinacije in 6 slabih kombinacij.

Dobre kombinacije so naslednje:
BELJAKOVINE- NARAVNE MAŠČOBE
ŠKROB- NARAVNE MAŠČOBE
NARAVNI SLADKOR- KISLO
NARAVNA MAŠČOBA- KISLO
 

Slabe kombinacije so:
BELJAKOVINE- ŠKROB
BELJAKOVINE- NARAVNI SLADKOR
BELJAKOVINE- KISLO
ŠKROB- NARAVNI SLADKOR
ŠKROB - KISLO
MAŠČOBE- NARAVNI SLADKOR

Riž je med žitaricami najlažje prebavljiv. Težje prebavljivo pa je sočivje (soja, fižol),  ker ima veliko škroba in beljakovin in je to za dobro prebavo slaba kombinacija.

Mleko naj se uživa samo (ne s kruhom, sadjem, itd.) Krompir in žitarice pa so dobro sprejemljivi za jedi, ki so bogate z rastlinskimi maščobami. Dobra kombinacija je jogurt z medom ali sladkim sadjem. Škrobna hrana (krompir, žita, kruh, riž) ne sme biti zaužita skupaj z beljakovinsko hrano kot so mlečni izdelki, soja, fižol, ribe, jajca, meso. Izjemoma je sprejemljiva kombinacija riža s sočivjem (grahom).

Škrobna hrana ni združljiva s sladko hrano kot je marmelada, razni sirupi, med, rozine, fige in drugo sladko hrano. Lahko pa združujemo različne vrste škrobnih hran npr. krompir z žitom. Ne sme pa se združevati krompirja in žitnih izdelkov s kislo hrano npr. kislo sadje, kisle kumarice, paradižnik, kislo zelje, itd.
Kvašen kruh je škrobno- kisla kombinacija in zato težko prebavljiv. Industrijske omake so zelo kisle in jih ne smemo uporabljat.
 

Maščobna hrana (orehi, lešniki, bučna semena) ni združljiva s sladko hrano (rozine, sladoled, sladke kreme).
Surova zelenjava je težje prebavljiva. Z dodatkom olivnega olja se bolje in lažje prebavi.
Melone niso združljive z nobeno drugo hrano in naj se uživajo same.
Zelenjava je dobra kombinacija s škrobno in beljakovinsko hrano.
Zelo dobro je uživati skupaj kalčke, semena in sočivje.

Kruh in drugi izdelki iz zrnja so mrtva hrana. Beli kruh, razna peciva in biskviti so še posebno nevarni za naše zdravje. Če se kruhu ne morete odreči, ga pecite sami iz sveže mlete polnozrnate moke. Če uživate kruh jejte istočasno nekuhano (surovo) zelenjavo. Kruh naj se ne uživa z mlekom in mlečnimi izdelki, z marmelado, medom in sladkim sadjem. Industrijski kosmiči so tudi mrtva hrana, zato se jih izogibajte.

V čisti vodi namočena razna žitna zrna so zelo dobra satvična hrana. K tej hrani dodamo razno zelenjavo. To je živa hrana, lahko prebavljiva in tudi ni predraga. Z njo dobimo vse potrebne sestavine za naše telo.

Beljakovine so zelo važna prehrambena substanca. Rastlinske beljakovine se nahajajo v orehih, žitu, rižu, sočivju, raznih semenih in gomoljih, olivah, nekaj malega pa tudi v sadju in zelenjavi. Posebno veliko beljakovin imajo soja, mandlji in kikiriki. Pomanjkanje beljakovin povzroči  podhranjenost in izgubo moči. Preveč  beljakovin pa povzroči različne bolezni. Dnevno rabimo min. 15 g beljakovin. Idealna poraba pa je 25- 50 g beljakovin. Surova hrana vsebuje visokovredne beljakovine, ki se lahko prebavijo. Hrana bogata z beljakovinami  kot so meso, ribe, sir "umažejo" telo in ga zakislijo.

Skuta vsebuje 10- 15 % beljakovin. Siri vsebujejo večinoma okoli 25 % beljakovin in je njihova prebava težja. Zato sir ni najbolj primeren za uživanje. Ne uživajte sir z veliko maščobe in star sir. Ne uživajte sir s kruhom.

Idealna prehrana je uživanje lešnikov in orehov, ki ne smejo biti praženi, ter uživanje  sadja in zelenjave. Posebno v zimskem času je priporočljivo pojesti najmanj 30 g orehov ali lešnikov.

Kokosovo mleko je zelo zdravo in okrepi imunski sistem.
Sezamovo seme pa je zelo bogato s kalcijem.
Krompir vsebuje veliko vode, encimov, vitaminov in mineralov. Lahko se uživa tudi surov. Je dobra satvična hrana. Če uživamo dovolj sadja, zelenjave, krompirja, kalčkov, sočivja in semen potem nimamo potrebe po uživanju kruha in drugih izdelkov iz moke.
Mineralna voda ni zdrava za uživanje.
Uživanje ponovno pogrevane hrane, kot tudi hrane z veliko beljakovin (meso, sir), ter uživanje veliko izdelkov iz žita povzroči bolečino v hrbtu in revmo. Posušeno sadje naj bo pred zaužitjem namočeno v čisti vodi 6- 12 ur.

 

Kalčki

Kalčki so izredno zdrava hrana in zdravijo mnogo bolezni. Potek kalitve:Semena namakamo in večkrat speremo s toplo vodo in tako odstranimo razne kemične strupe, ki so lahko v njih. Vodo s katero izpiramo vedno zavržemo (sojo moramo izpirati večkrat). Nato namočimo semena v čisto svežo vodo,  toda le toliko, da so semena le prekrita. Kaljenje naj poteka v temnejšem prostoru. Po 3- 5 dneh so kalčki dovolj razviti za uporabo.

Če pa želimo, da dobijo kalčki zelenilo, jih izpostavimo za nekaj ur močnejši indirektni svetlobi. Možno je tudi pustiti kalčke, da zrastejo 5- 10 cm, da postanejo temno zeleni. To traja približno 1 teden. Zelenilo lahko postrižemo s škarjami in to ponovimo največ še 1x, ko zelenilo ponovno zraste. Kalitev naj bo na temperaturi 20- 25 stopinj celzija, ne na direktni svetlobi, z dovolj vode in zraka. Semena naj bodo najboljše kvalitete, ker slaba semena hitro gnijejo.

Enodnevna potreba po energiji

  1. Človek potrebuje:
  2. Približno 200g ogljikovih hidratov, kar daje 800 kcal.
  3. 20-25g beljakovin, kar daje 100- 200  kcal.
  4. 40- 80g maščob, kar daje 400- 700 kcal.
  5. Skupaj je to 1300- 1700 kcal na dan.
  6. Na dan potrebujemo tudi 40- 60g vlaknin, ki jih dobimo iz sadja, zelenjave, sočivja, semen in orehov. Vlaknine vežejo na sebe strupe in pripomorejo, da se blato pravilno odvaja. Vplivajo tudi na naše dobro počutje.
  7. Odrasel človek potrebuje 1500 kcal/ dan, otrok pa 2000 kcal/ dan.
  8. Naše telo potrebuje tudi 40- 80g maščob. Zato je zelo dobro uživati sezamovo, olivno ali kokosovo olje. Tudi laneno olje je zdravo, saj zelo dobro vpliva na želodec in črevesje.

Če se ne moremo odpovedati cvrtju, uporabljajmo za cvrtje le kokosovo ali olivno olje ali pa maslo.

S satvično prehrano dobimo tudi dovolj vitaminov, mineralov in balastnih snovi. Pri zelenjavi moramo vedeti, da imajo zunanji temnejši listi veliko več vitaminov in mineralov kot bledi notranji listi.

Napotki za zdravo življenje

V dopoldanskem času naj ne bi jedli. V kolikor tega ne zmoremo, lahko zaužijemo sveže sadje ali pa sveži sadni sok. Obrok sadja naj ne bo preobilen in naj ne vsebuje več kot tri vrste sadja istočasno.

V kolikor smo prisiljeni uživati pasterizirano mleko, mu dodajmo ingver, da se zmanjša nastanek sluzi pri uživanju. Toplo mleko je dobro pomirjevalo pred spanjem.

Jogurt s svežo kumaro in začinjen s kumino in koriandrom je dobra hrana. Jogurt smemo uživati z vsemi vrstami sadja razen z melonami.

Riž pripravimo, tako da ga namakamo 24- 48 ur v čisti vodi, nato pa ga kuhamo le 5 min. Med namakanjem vodo nekajkrat zamenjajmo, da odstranimo strupene kemikalije.

V enem obroku naj bi pojedli 200- 300g krompirja. Nekuhan krompir je zdravilo, posebno za srčne bolnike, želodčne, ledvične, revmatične in rakaste bolezni. Poleg veliko vode vsebuje krompir  10- 20% škroba, ki je zelo lahko prebavljiv, 1- 2% beljakovin in ravno toliko različnih encimov. Poleg tega je nekuhan krompir bogat z vitaminom B- kompleks, A, K, F, C (22mg na 100g krompirja), kalcijem, fosforjem, magnezijem, aluminijem, arsenikom, cinkom in drugimi elementi. Seveda pa ne smemo pretiravati s količino zaužitega krompirja, ker bi zaužite sestavine, ki jih je preveč, lahko delovale strupeno. ZLATO PRAVILO PREHRANJEVANJA JE ZMERNOST.

Primerno je, da pojemo nekaj koščkov surovega krompirja skupaj z zelenjavo. Lahko pa pripravimo krompir tudi, tako da ga olupimo, narežemo na rezine, ga zmeljemo in zmletega damo samo za hip v vrelo vodo (ne smemo ga kuhati). Pire krompir je najbolje pripraviti, tako da neolupljenega narežemo na kose, ga parimo 5 min. in potem olupimo. Temu krompirju ne smemo dodati mleka, ampak le prevreto vročo vodo ali pa surovo maslo. Krompir ne smemo soliti. Ne uživajmo pražen krompir.

POMNI

  • Pred jedjo se zahvali Bogu za prejeto hrano in prosi da jo blagoslovi (energijsko prečisti).
  • Jej v tišini, počasi, mirnih misli in v prijetni družbi.
  • Ne jej preveč.
  • Jej najkvalitetnejšo hrano.
  • Uživaj čimveč surove hrane. Če hrano kuhaš, jo kuhaj kratek čas in je nikoli ponovno ne pogrevaj.
  • Sestava hrane naj bo pravilna.
  • Posti se 1x tedensko.
  • Pij veliko sveže čiste vode.
  • Prehod na satvično prehrano naj bo postopen in s potrebnim znanjem. Ne pozabi, da je vsak človek edinstven in zato potrebuje svojo pot k zdravi prehrani.

 

 IZOGIBAJ SE SLEDEČEGA

  • Nebiološko pridelane hrane
  • Industrijske hrane
  • Stare in pregrete hrane
  • Pečene in pražene hrane
  • Alkohola
  • Cigaret
  • Živalske masti, margarine, mesa, rib in jajc
  • Rafiniranega sladkorja in sladic
  • Kave in čokolade
  • Kruha in izdelkov iz bele moke
  • Pasteriziranega mleka
  • Soli, kisa, industrijskih omak